| Slikarstvo v prosojnih barvah
Za slovensko tradicionalno krajinarsko slikarstvo je značilno, da ga napolnjuje liričnost. Ta izhaja iz mehkobe, ki jo najdemo v našem geografskem prostoru, zmernih barvnih prehodih, katere vsebuje narava, kakor tudi značaju našega prebivalstva. Te posebnosti so z izjemno likovno občutljivostjo prvi širše ovrednotili naši impresionisti pred približno stoletjem. Mlajše generacije so vedno znova spreminjale sloge v katerih so interpretirale naše pokrajine, a večina njih je ohranila mehko izražanje.
Nekaj podobnega lahko zapišemo tudi ob slikah Nataše Tajnik. Predstavnica mlajše generacije naših slikark prihaja iz Velenja, torej iz značilno osrednje slovenskega prostora, kjer je novejše urbano mesto s srednjeveško preteklostjo postavljeno v slikovit naravni prostor. V teh lastnostih lahko že najdemo nekatere komponente njenega slikarstva, še posebej za njeno naravnanost v slikanje krajine. To sicer pojmuje predvsem v razmerju, ko se njeno široko zajetje izmenjuje s predstavitvijo detajlov. Ker gre za izrazito abstrahirano slikarstvo, mnogokrat ni povsem prepoznavno kaj je pravzaprav v središču njenega zanimanja pri posameznem delu. A z obzirom na značaj njenega slikarstva, se to tudi ne zdi najbolj pomembno vprašanje. Tisto, kar je mogoče najbolj izrazita lastnost njenih del – a hkrati tudi težko dojemljiva, je predvsem občutenje prostora, ki ga ponazarja z likovnimi sredstvi. In če vemo, da jo zanima predvsem voda, potem v nekem trenutku še manj vemo o teh slikah, kakor si lahko sprva mislimo.
A vendar, voda s svojo nenehno gibljivostjo, izvirom bivanja in svojo raznolikostjo ponuja neizčrpno inspiracijo. Govori nam lahko o čisti materialnosti, hkrati pa nas pelje do razmišljanja o našem bivanju. Slikarka pozne te različne pomene in jih postavlja v kontekst, ki se sklicuje na modernistično obravnavo krajine, kakor tudi na izrazito intimno dojetje njenih posameznih predelov, ki jih postavlja v abstraktne forme. Lahko pa še dodamo, da v teh delih najdemo precej tistega, čemur sicer pravimo ženski značaj, katerega prepoznamo v nežnem niansiranju posamezne barve in iskanju harmonične celote.
Boris Gorupič |
