Majski salon 2026 (MS’26); Integrali – Konstruirati svet
O izkušnji kuriranja Majskega salona je Sara Nuša Golob Grabner dejala: »Majski salon kljub obsežne vključenosti umetnikov in širini interpretacije zadane teme predstavlja priložnost, da kuratorska presoja in izbor ustvarita vsaj delno rdečo nit, kar pregledni razstavi doda občutek koherentnosti in celovitosti. Delo v arhitekturno močno definiranih prostorih je številne umetnike motiviralo k ustvarjanju del namenjenih prav za Majski salon, pritegnili pa smo tudi mnogo mladih umetnikov, ki na Majskem salonu letos sodelujejo prvič. Na ta način tradicionalni razstavni projekt ostaja svež in inovativen iz leta v leto«.
Na razstavi sodeluje 173 likovnih in vizualnih umetnic ter umetnikov, katerih dela obravnavajo širok spekter sodobnih tem, od družbenih in okoljskih vprašanj do refleksij sodobnega sveta in prihodnosti. Izbor del temelji na kakovosti izvedbe, moči sporočilnosti ter navezavi na razpisano temo konstruktivizma in Kosovelove misli.
Posebnost letošnjega Majskega salona je razstava na dveh vsebinsko različnih prizoriščih, v Galeriji Velenje in Muzeju premogovništva Slovenije, kar je predstavljalo svojevrsten izziv pri realizaciji razstave. Medtem ko galerijski prostor omogoča klasično predstavitev sodobne umetnosti, muzejski ambient s svojo avtentično industrijsko dediščino z deli vzpostavlja neposreden dialog ter odpira dodatne pomenske plasti razstave. Odpira tudi nove perspektive na pereče družbene tematike, ki neposredno komunicirajo z lokacijo projekta.
»Letošnji Majski salon ZDSLU v Velenju predstavlja izjemen produkcijski zalogaj, saj smo pod krovno temo ‘Integrali – konstruirati svet’ povezali kar 173 likovnih in vizualnih umetnikov. Veseli me, da smo projekt zasnovali v odličnem sodelovanju z Galerijo Velenje in z Muzejem premogovništva Slovenije. Največji izziv, pa tudi uspeh letošnjega salona, je bila postavitev na dveh vsebinsko in arhitekturno popolnoma različnih lokacijah. Prostori Galerije Velenje ponujajo čisto in geometrijsko strukturo za predstavitev sodobne umetnosti, medtem ko surovost industrijskega podzemnega prostora muzeja razstavo vrednostno in pomensko oplemeniti. Z letošnjo edicijo Majskega salona ne le spomnimo na Kosovelov jubilej, ampak dokazujemo, kako lahko sodobna umetnost v različnih okoljih sproži močan dialog z ljudmi in prostorom, natanko tako, kot si je to prizadeval pesnik sam«, je zapisala Petra Kosi, Vodja Majskega salona.
Muzej premogovništva Slovenije kot prostor kolektivnega spomina na delo in življenje številnih generacij rudarjev daje razstavi poseben simbolni pomen. Srečanje umetnosti in industrijske dediščine povezuje idejo ustvarjanja: nekoč ustvarjanja energije za razvoj družbe, danes pa ustvarjanja novih pogledov, vprašanj in idej skozi umetnost.
Galerija Velenje, zgrajena leta 1971 po načrtih arhitekta Adija Miklavca, predstavlja pomemben primer modernistične in brutalistične arhitekture v Sloveniji. Stavba z jasno geometrijsko zasnovo, poudarjenimi betonskimi elementi in izrazitim arhitekturnim jezikom odraža ideje funkcionalnosti, čistih oblik in iskrenosti materialov. Leta 2015 je bila prenovljena po načrtih arhitekta Gregorja Gojevića, pri čemer je ohranila svojo izvirno identiteto ter brutalistični značaj surovega betona. Prav poudarek na čistih linijah, konstrukciji ter odnosu med prostorom in obliko odpira povezavo z ustvarjalnostjo Srečka Kosovela in konstruktivizmom. Podobno kot konstruktivistična umetnost tudi arhitektura Galerije Velenje temelji na jasni strukturi, funkcionalnosti in sodobnem izrazu, kjer oblika postane nosilka ideje in vsebine. Načrt velenjske rudniške elektrarne, zgrajene leta 1926 – v letu smrti Srečka Kosovela, ki krasi celostno grafično podobo razstave in naslovnico kataloga Majskega salona 2026, ni zgolj priložnostna domislica. Gre za močno vizualno podobo, prek katere izbrane umetnice in umetniki vzpostavljajo ustvarjalni dialog s pesnikom in mislecem. Hkrati simbolno ponazarja Kosovelovo razumevanje lastnega poslanstva, saj je svojo poezijo želel približati delavcem in jo ponesti med ljudi v revirjih.
